Post-festum Festa da capoeira 2009

Kljub burnim 4 dnem, si ne morem pomagati, da ne pišem... "capoeira nao sai da minha cabeça, capoeira nao sai do meu coraçao"... Festa je uspela 100%.

V četrtek sta se iz Torina pipeljala prof. Ceano in CM Pele, s katerima smo zvečer otvorili stage. Pridružilo se nam je še 6 Srbov in Soneco iz Brescie, roda je lepo segrela atmosfero in nas spomnila kako je fajn, ko nas je več skupaj.

Petek dopoldan smo malo prebluzili: nekaj nas je šlo na Bled in v Bohinj, nekaj pa na ribo na Zbilje, ker smo bili za Bled prepozni. Ob 16h smo se vsi skupaj dobili na treningu v Tivoliju, kamor sta prišla še Jure in Sebastjan iz Šiške (in mami Miri). Po Tivoliju smo jo mahnili v mesto, kjer smo pri Tromostovju naredili rodo zunaj - axe je pritegnil kar lepo množico, mi vsi smo se pa dobro naigrali in jo ob 19h zbrisali na trening v Trnovo. Tja sta se pripeljala še dva avta Madžarov in še nekaj ljudi iz Brescie. Spet smo se imeli fino - Ceano, Pele in Luis Claudio so nas nahranili s kvalitetnim materijalom in nam ponovno podkuili v rodi. Ob 10h zvečer se nam je pridružil (po celodnevni vožnji) še instr. Prisco iz Rima (Capoeira Soluna), ki je poznan po tem, da je nekega mrzleg novemberskega dne lasnkega leta pustil Luisa ob 3h zjutraj spati v Rimu na cesti - ampak to je dolga zgodba...

Sobota je bila najdaljši dan - ob 9h45 smo kljub dežju in nori ohladitvi s 15 minutno zamudo začeli trening v Trnovem. Bilo nas je že okrog 50 - iz Budimpešte se nam je pridružil še en avto na čelu s CM Chiquinhom in prof. K7. Treningi so bili na visoki ravni - vsi učitelji so dali od sebe svoj maximum tako na treningih kot v rodi. Pele je s svojo uglašenostjo doprinesel poseben ritem, Chiquinho je s svojo občutljivostjo na violinhi barval glasbo, med tem ko Luis ni šparal svoje energije pri ničemer.
Po tem, ko smo odpravili prezentacijo za 13. obletnico našega genealnega sponzornja - Geoinvesta na Zaplani, (kjer smo med drugim po dolgem času videli našo Dedo in prvič Svita) in ko smo se ga v Allegriji pošteno in do dobrega najedli, se nam je pridružil Olinda - zgodba zase, ki jo je treba videti in slišati. O njej se ne da pisati. Piano bar... hmmm smo morali ob pol 3h zjutraj zapustiti, ker smo z našo batucado in žurom privabili policaje, (ki se seveda žura niso nameravali udeležiti). Kakorkoli - dokler je trajalo, je bilo "masa"!

Nedelja - spet je posijalo sonce. Na trening smo prišli rahlo neprespani, ampak pripravljeni še na zadnji šus. Okoli 13h sta se nam pridružila še Tomasz iz Trsta in prof. Omara iz Itaparice (Capoeira Uniao). Zalkjučna roda je bila nepopisna - če si se želel napolnit, si moral samo vstopiti in igrati in peti in igrati in igrati...Toliko za danes - fotke in posnetki še pridejo.

Todo mundo - MUITO OBRIGADO!