torek, 28. oktober 2008

Berlin 24.-26.oktober

petek 24.10.
Polona zamuja, tako da iz Ljubljane ne štartamo pred 6h, še pred tem se seveda polije s kavo iz termovske... Tankamo in pičimo proti Karavankam. Boka je budna, kar pomeni, da nobeden ne spi, ne glede na kratek spanec in dolgo vožnjo pred nami. S Polono se izmenjujeva za volanom na cca. 2h in po 12 urah in 5h sendvič pavzah, 3h zgrešenih odcepih (od teh hvala bogu samo en na avtocesti) prispemo pred Max Schmeling Halle v Berlinu. Plac je super fancy, ljudi pa manj od pričakovanega. Precej manj. Trening se je začel že ob 18h - afro-brazilski plesi, glasba v živo, fajn za uvod in ogrevanje - ne glede na to koliko zamudiš, vedno lahko upadeš not. Nato še trening in roda...
Spimo v telovadnici 15min od hale - tla so sicer trda, ampak ne glede na to, po hitri indijski večerji in kratkem druženju z ostalimi popadamo dol (v vlakca, da nam je bolj toplo).

sobota 25.10.
Vladimir nas pride zjutraj odpret, v kuhinji pojemo čokolino, v sosednjem metal-morning baru (kjer tetovirani in prepiercani black leader jackets v svojem kafiču strežejo french patiserie) spijemo kavo (pustimo vrečko z večino hrane...) in pičimo v telodanico.
Pred telovadnico srečamo Cerezo – punco, ki smo jo nazadnje videli v Salvadorju na treningih Ginga Mundo – 2 years later, Berlin... Trening spet štarta s plesom: Contra-mestre Forro odpleše jongo, sledi trening, pa trening, pa roda, pa trening, pa roda, pa malica, pa treing, pa roda... Ves čas glasba v živo, poleg standard baterije, vedno zraven še mini kitarca oz. benjo, ki neverjetno poživi celo rodo. Skratka - lušno.
Zvečer projekcija biografije Mestre Bimbe (Capoeira Iluminada) in festa – jam session vseh glavnih mestrejem, kar se sicer začne obetavno, po 4h urah easy brenkanja pa postane kar naporno... Predstavitev makuleleja, frevo-ja, brazilskega hip-hopa in delavnice pandeira, glasba 'na dj-ja'. Ura se prestavi, tako da hvaležno pospimo eno uro več...

nedelja 26.10.
Tuš, banane, čokolino, metal kaifič kava (naše vrečke valda noben ni 'niti vidu' in spet v MSHalle. Deljeni treningi, zaključna roda capoeira-frevo in seveda speach Grand-mestreja Gil Velha...
Našo PR Boko do sedaj seveda že vsi poznajo, kontakti so izmenjani (med drugim z simpatičnim francoskim režiserjem, živečim na Švedskem, ki je ravno posnel dokumentarec o capoeiri). Polona se je pokonektala s čokoladnim plesalcem iz Karibov, živečim v Lyonu, Fedoba pozna vse mestreje, jaz in Berni pa sva tokrat bolj na easy...
Po koncu se poslovimo od CM Caracu-ja in ostalih ter jo zbrišemo nazaj proti Sloveniji. Po 10h se do 5h30 zjutraj razvozimo po domovih in mrtvo popadamo v postelje. Cel event je pustil prevetrenost, ne glede na to, da morda ni bil najmočnejši po axe-ju. Berlin je lep, treba bo it še kdaj...